Facebook
051 268 364

 Učenje

Se bo piramidalni model umaknil sodelovalnemu izobraževanju?

razred_150916 Za kapitalistično dobo je značilen model učenja, zasnovan tako, da učence izobrazi v kvalificirane industrijske delavce. Učilnica je nekakšen mikrokozmos tovarne, učenci pa analogni strojem. Sledijo ukazom, izpolnjujejo dane naloge, se učijo s ponavljanjem in odgovarjajo v skladu s tistim, kar piše v učbenikih, piše ekonomist in futurolog Jeremy Rifkin v svoji knjigi Družba ničelnih mejnih stroškov. Učitelj je v kapitalizmu podoben tovarniškemu delovodji, ki razdeljuje standardizirane naloge, ki zahtevajo niz odgovorov v določenem času. Učenje je razdeljeno v izolirane enote. 'Zakaj' je manj pomembno od 'kako', cilj izobraževanja pa je ustvariti produktivne delavce.

Priprava mladine na dobo, ki prihaja - to je obdobje sodelovalnih ekonoskupnosti, kot jih imenuje Rifkin, obdobje, v katerem bodo kapitalistični trgi igrali sekundarno vlogo -, pa nas sili v to, da temeljito razmislimo o izobraževalnem procesu, skozi katerega jih pošiljamo na poti v odraslost oz. ekonomsko neodvisnost.

Prehod iz kapitalistične v sodelovalno dobo ne vpliva ne na način dela in poslovanja, ampak spreminja tudi pedagogiko oz. delo v učilnici, saj se avtoritarni, piramidalni model poučevanja umika sodelovalnemu izobraževanju, ko učitelji postajajo bolj pomočniki kot pa predavatelji. Posredovanje znanja postaja manj pomembno od gojenja veščin kritičnega in kreativnega mišljenja. Učitelji učence spodbujajo, naj razmišljajo in delujejo bolj celostno, analiza in vzročno-posledične razlage pa imajo prednost pred učenjem na pamet.

V tradicionalni industrijski učilnici je dvom v učiteljevo avtoriteto strogo prepovedan, deljenje informacij in idej med učenci pa velja za goljufanje. Mladi se tako hitro naučijo, da je znanje vir moči, ter da ga je kot takega treba skrbno varovati in skrivati pred drugimi, saj si z njim zagotovijo konkurenčno prednost pred ostalimi. Zamisel učenja kot samostojne, zasebne izkušnje, ter znanja kot ekskluzivne lastnine je v kapitalističnem okolju smiselna, saj se v tem sistemu tako dojemajo vse človekovo vedenje in aktivnosti.

Sodelovalno izobraževanje temelji ravno nasprotno na deljenju informacij, skupnem pridobivanju znanja, ki pripada vsem. Učenje je množičen proces, znanje pa skupna, javna dobrina, kolektivna modrost, na voljo vsem. Učitelji bodo zgolj vodje, ki bodo skrbeli za to, a bo sodelovanje v skupinah teklo gladko, pomagali bodo razreševati dileme ali izzive, na katere bodo učenci naleteli v skupnem procesu, usmerjali in spodbujali kreativno in delovno ustvarjalnost v skupinah ter posegli v sam proces, ko se bodo učenci znašli v slepih ulicah. Spodbujali naj bi učence, da porušijo zidove, ki ločujejo akademske discipline, in razmišljajo integrirano.

Prehod od hierarhične in avtoritarne moči, ki jo ima danes v rokah učitelj, do funkcije povezovalca, usmerjevalca in pomočnika v novi izobraževalni skupnosti bo v pedagogiki povzročil pravo revolucijo. Hkrati bo prehod bolje pripravil učence na delo, ustvarjanje, življenje in uspehe in prihodnjem sodelovalnem gospodarstvu.

So naše izobraževalne institucije pripravljene na ta prehod? Oz. če še niso: kdaj bodo?


Povzeto po: Jeremy Rifkin - Družba ničelnih mejnih stroškov

 
Video: PRISTOPI K UČENJU SO ZELO RAZLIČNI - intervju z Lejo Mahnič (Leo Bevčič) v Novicah ob 13h na TV Slovenija  ogled videa